| Zelenci se nahajajo v neposredni bližini Rateč, v smeri Podkorena. Urejena pešpot nas vodi od parkirišča na magistralni cesti do izvira Save Dolinke. Sava Dolinka se prikaže na dan v vsej svoji lepoti, v obliki majhnega jezera, ki se proti vzhodu razteza v obsežno močvirje. Zelenci pričajo o dogajanjih v geološki preteklosti, pomembni so kot življenski prostor živali, ter kot rastišče redkih in ogroženih rastlin. Leta 1992 so bili razglašeni za naravni rezervat. | |
|
|
 |
|
 |
Dolina
Planice se nadaljuje v slikovito alpsko dolino, ki se s severa zajeda med
vrhove in grebene Julijskih alp. Ledeniška dolina se vse bolj oži, obkrožajo
jo stene Mojstrovk z leve in Ponc z desne, zaključuje pa jo ponosni Jalovec.
Tik pod stenami se skriva zelena oaza "Zelja", nekdanja planina
s planinskim domom Tamar na mestu, kjer je bila nekoč pastirska koča, sirarna
in tamar ( staja) za drobnico.
Nedaleč od koče privre izpod sten izvir Nadiže, ki na svoji kratki poti ustvari zanimivo slapišče in po nekaj 100 metrih ponikne v produ. Na plano pride zopet v Zelencih, kot izvir Save Dolinke. Voda iz izvira Nadiže je napeljana v vaški vodovod, tako da v Ratečah pijemo odlično vodo izpod Julijskih Alp. Kapela Marije pomagaj v Tamarju je bila zgrajena leta 1936 na pobudo rateškega župnika Josipa Lavtižarja. Leta 2002 jo je dal prenoviti tedanji župnik Marko Benedik , po zamisli našega umetnika p. Marka Ivana Rupnika. Vrhunec prenove predstavljajo mogočni mozaiki. V kapeli je v poletnih mesecih redno nedeljsko bogoslužje, ob 15 uri. |
| Rateče so
"prislonjene" na prisojni obronek Peči (1500m). Tromeja - stičišče treh
državnih mej je lahko cilj prijetnega izleta. Gozdna cesta nas vodi od gostilne Šurc,
mimo senožeti, planinskega doma Tromeja do stičišča avstrijske, italijanske in naše
meje, kjer se nam odpre pogled na vse tri doline. V poletnih mesecih je odprt planinski
mejni prehod, mejo lahko prečkamo z osebnim dokumentom. Na tem pomembnem evropskem stičišču treh velikih jezikovnih skupin in kultur je bil leta 1994 postavljen spomenik razumevanju in prijateljstvu med narodi. Na spomeniku je med drugim zapisano: "MIR NE POMENI LE, DA NI VOJNE, MIR POMENI, DA VLADA HARMONIJA, LJUBEZEN, DOPOLNJEVANJE IN STRPNOST" (Sri Chinmoy) |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Mangartska-Belopeška
jezera so oddaljena približno 10 km iz Rateč. Po prvi svetovni vojni so pripadla
Italiji. Preko mejnega prehoda Rateče se do njih lahko zapeljemo z avtom ali s kolesom po
kolesarski stezi. Leta 1971 je bil ustanovljen regijski park , ki se ponaša z izjemnimi naravnimi in kulturinimi lepotami.V centru parka je muzej z zbirko ročno kovanega orodja. Ob jezerih je veliko sprehajalnih poti, izkušeni planinci se lahko z italijanske strani povzpnejo na Ponce in Mangart. Ob zgornjem jezeru se čez poletje pase živina iz Rateč. Pastir, prebiva v koči, ki spominja na pretekle čase. |
| Kolesarska pot nas vodi proti vzhodu iz Rateč do Gozd Martuljka. Do Kranjske Gore poteka trasa po opuščeni železniški progi, v naravnem okolju in je v celoti asfaltirana ter ločena od motornega prometa. Vodi nas mimo urejenih počivališč in okrepčevalnic.Kolesarji so nato usmerjeni skozi Kranjsko Goro, mimo zanimivih turističnih točk, naravne in kulturne dediščine ter gostinskih objektov. Proti zahodu nas kolesarska pot vodi preko mejnega prehoda Rateče (za prestop meje potrebujemo osebno izkaznico) do Mangartskih jezer. |  |
 |
 |
 |
V okolici Rateč je v zimskem času urejenih in lepo vzdrževanih več deset kilometrov tekaških prog. Primerne so tako za začetnike, rekreativce, kot tudi za najboljše tekmovalce. Speljane so od gostišča Kompas do Planice (primerne za rekreativce) in naprej do samega doma v Tamarju (za zahtevnejše). Ob ugodnih snežnih razmerah se kolesarska steza spremeni v tekaško progo tudi do Kranjske Gore in Gozd Martuljka. Neokrnjena narava, razgiban teren in čudovita zimska idila vam poleg telesnega gibanja nudijo tudi sprostitev in obilo užitkov v zdravem naravnem okolju. Za Rateče je v zimskem času značilno veliko število sončnih dni, ki jih boste drugje zaman pričakovali. |
abc
